Ali bi morala biti globalna tehnološka podjetja, kot sta Apple in Netflix, zakonsko obvezana prevajati svoje vmesnike in vsebine v slovenščino?

To vprašanje se osredotoča na nedavno novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki cilja na digitalne platforme, ki delujejo v Sloveniji, a ne ponujajo slovenske jezikovne podpore. Zagovorniki trdijo, da je v digitalni dobi obstoj jezika odvisen od programske podpore in da ustava nalaga varstvo slovenščine. Nasprotniki se bojijo, da bi strogo uveljavljanje lahko vodilo tehnološke velikane do geografskega blokiranja Slovenije, namesto da bi prevzeli visoke stroške lokalizacije za trg z le dvema milijonoma ljudi.